Copyright © Zveza lovskih družin Kočevje zld_kocevje@siol.net | | Oblikovanje www.lesart.si
Šest desetletij nemškega prepeličarja v slovenskih lovskih rokah – zgodba o strasti, znanju in tradiciji
Predgrad, 25. oktober 2025 — Na idilični kočevski ravnici, v središču vasi Predgrad, se je zbralo skoraj 130 lovcev, kinologov in ljubiteljev pasjih pomočnikov. Povod? Častitljiv jubilej — 60 let aktivne prisotnosti nemškega prepeličarja v slovenskih lovskih vrstah. Prireditev, ki jo je v sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije, ZLD Kočevje in LD Predgrad pripravila Državna vzrejna komisija za šarivce in vodne pse pri KZS, je združila generacije vodnikov, vzrediteljev in sodnikov, ki so soustvarjali bogato zgodovino te pasme na Slovenskem.
Slovesnost se je začela s sveto Hubertovo mašo v cerkvi sv. Sebastijana, nadaljevala s podelitvijo priznanj zaslužnim vzrediteljem in vodnikom ter s kulturnim programom, v katerem so nastopili rogisti, pevski zbor in moderatorka prireditve. Dogodek je bil več kot obujanje spominov – bil je poklon predanosti in sodelovanju.
Zgodba o uspehu
V slavnostnem govoru je predsednik DVK za šarivce Zvone Poznik poudaril, da je bil prihod prvih nemških prepeličarjev v Slovenijo v 60. letih prelomni trenutek za našo lovsko kinologijo. Pasma, ki je v Evropi nastala konec 19. stoletja, je hitro našla svoje mesto tudi v slovenskih loviščih. „Dotlej so bili pri nas v uporabi predvsem španjeli, toda prepeličar se je izkazal za izjemno vsestranskega psa – inteligentnega, vztrajnega in zanesljivega pomočnika pri lovu na različne vrste divjadi,“ je povedal Poznik.
Spremembe v strukturi divjadi, upad male in porast visoke divjadi ter divjih prašičev, so pripomogle k temu, da je nemški prepeličar postal prava zgodba o slovenskem lovsko kinološkem uspehu. Poznik je v svojem govoru orisal tudi bogato organizacijsko zgodovino: ustanovitev Društva ljubiteljev nemških prepeličarjev leta 1970, sodelovanje z nemškim matičnim klubom, kasnejšo prekinitev delovanja in ponovno oživitev dejavnosti leta 1994. Vzreja danes poteka pod okriljem Državne vzrejne komisije za šarivce in vodne pse.
„Z današnjim stanjem smo lahko zelo zadovoljni,“ je dejal. „Naši psi dosegajo izjemne rezultate na delovnih tekmah in v praksi dokazujejo svojo vsestranskost. Toda prihodnost bo zahtevala novo generacijo kinoloških sodnikov in vodnikov, saj današnji nosilci znanja že presegamo sedemdeset let.“
Posebej je izpostavil zaslužne posameznike, ki so v šestih desetletjih zaznamovali razvoj pasme — od Slavka Kovača, prvega strokovnega referenta, do Jožeta Rusa, avtorja temeljne knjige Nemški prepeličar v Sloveniji (2013), ter sedanjega vodje vzreje Jožeta Velikonje.
Več kot pasma — del slovenske dediščine
V zahvalnem govoru se je Lovska družina Predgrad s starešino Robertom Tomazinom zahvalila vsem prisotnim in sodelujočim. V svojem nagovoru je poudaril, da jubilej ni le praznovanje preteklosti, temveč tudi pogled v prihodnost slovenskega lovskega kinološkega dela: „Živimo v času, ko marsikdo, ki nikoli ni stopil v gozd, misli, da razume lovsko kinologijo bolje od nas. A prav mi, lovci in kinologi, ohranjamo tisto, kar se danes pogosto izgublja – spoštovanje do narave, življenja in ravnovesja.“
Dogodek je bil tako tudi simbol povezovanja in prenosa znanja na mlajše rodove — da bodo ti z enako predanostjo nadaljevali pot, po kateri so hodili njihovi predhodniki.
Ponos, znanje in tradicija
Šestdesetletna pot nemškega prepeličarja v Sloveniji je zgodba o ljubezni do dela s psom, o strokovnosti in predvsem o vztrajnosti. Iz generacije v generacijo so slovenski kinologi dokazovali, da znajo slediti najboljšim evropskim praksam in jih nadgraditi s spoštovanjem do domačega okolja.
Sobotno popoldne v Predgradu ni bil zgolj praznik pasme, temveč praznik slovenske lovske kinologije kot celote — tiste, ki povezuje, navdihuje in varuje dediščino naših gozdov.
Zvone Poznik, predsednik DVK za šarivce in vodne pse
Vladimir Fajdiga, predsednim kluba španijelov pri KZS
Mag. Robert Tomazin, starešina LD Predgrad
