Zgodovina in razvoj lovstva na Kočevskem

Na Kočevskem ima lovstvo dolgo tradicijo. V Ribnici je bilo leta 1894 ustanovljeno eno prvih lovskih društev na Kranjskem – Lovski klub v Ribnici. Zato ne preseneča, da so lovci prav s tega območja vse od začetka usmerjali in soustvarjali tudi razvoj slovenske lovske organizacije. Iz Zamostca pri Sodražici izhaja dr. Ivan Lovrenčič, zaslužen za ustanovitev slovenske lovske organizacije in njen dolgoletni predsednik. V osrednjem lovskem društvu so kot odborniki delovali Ivan Rus, dr. Janko Lavrič, Ivan Klun, Adolf Ivanc in drugi. Na lokalnem nivoju je od leta 1931 uspešno delovala Podružnica Slovenskega lovskega društva za sreza Kočevje in Čabar, ki se je po uveljavitvi jugoslovanskega zakona o lovu v Dravski banovini reorganizirala v Lovsko društvo Ribnica. Društvo je imelo svoj prvi občni zbor 5. januarja 1936. Vodil ga je dotedanji predsednik podružnice Ivan Klun.

Lovska podzveza v Kočevju je bila ustanovljena na občnem zboru 10. maja 1950. Z ustanovitvijo lovske podzveze je prenehal delovati Okrajni lovski svet v Ribnici. Sedež lovske podzveze so na zahtevo oblasti preselili na sedež okraja v Kočevje. Ustanovnega občnega zbora so se udeležili predstavniki osmih lovskih družin (Banja Loka, Draga, Kočevje, Loški Potok, Ribnica, Sodražica, Stari Grad - Dobrepolje in Žlebič). Z Odločbo Ministrstva za gozdarstvo, št. 257/21-49, je bilo na območju Kočevja ustanovljenih osem lovišč: Banja Loka (združitev lovišč Banja Loka in Fara), Draga (lovišče Draga - Trava), Kočevje (lovišči Mala gora in Dolenja vas), Loški Potok, Osilnica, Ribnica (združitev lovišč Mala gora, Velika gora in del lovišča Dolenja vas), Sodražica (združitev lovišč Gora in Sodražica) in Velike Poljane (Žlebič). Leta 1951 se je število vključenih družin povečalo na dvanajst, priključili so se LD Turjak, Velike Lašče, Videm Dobrepolje (LD Turjak in Velike Lašče sta dobili lovišče v zakup na razpis Okrajnega ljudskega odbora Grosuplje 10. avgusta 1946) in lovska družina Struge. Ob ustanovitvi lovske podzveze so bili aktualni spori med lovskimi družinami in Upravo za lovstvo zaradi premeščanja meja lovišč. Od leta 1945 dalje je zaradi ustanavljanja tako imenovanih državnih rezervatnih lovišč na Kočevskem potekalo širjenje omenjenih loviošč v škodo lovišč lokalnega pomena. Zato ne preseneča, da so prizadete lovske družine s podporo Lovske podzveze Kočevje zahtevale vračanje odvzetih površin. Tako so na območju Lovske zveze Kočevje spremembe zahtevale LD Kočevje, Banja Loka, Ribnica, Sodražica in Dolenja vas. Na Lovski podzvezi Kočevje se tudi niso strinjali z odvzemom lovišča in ukinitvijo lovske družine Kočevska Reka.

Obstoječa organizacija ni trajala dolgo. Po zakonu o lovu (1954) so lovske družine okraja sestavljale okrajno lovsko zvezo, okrajne lovske zveze pa republiško lovsko zvezo. Družinska lovišča so ustanavljali okrajni (mestni) ljudski odbori po zaslišanju Republiške lovske zveze. V skladu z zakonom so lovske družine za lovišča dobile nove odločbe. Okrajni oziroma mestni ljudski odbori so lovišča oddali lovskim družinam v gospodarjenje. Po zakonu so jih morali oddati do 1. oktobra 1954. Zoper odločbo ljudskega odbora o določitvi lovišč in njihovih meja se je okrajna lovska zveza lahko pritožila na Izvršni svet LRS v osmih dneh po prejemu odločbe. Septembra in oktobra 1954 so nova pravila sprejele tudi okrajne lovske zveze in lovske družine. Republiška lovska zveza je predlagala, da okrajne lovske zveze in lovske družine ne bi spreminjale predlaganih pravil, saj je samo tako lovska organizacija lahko delovala po enotnih določilih in smernicah. Specifične probleme so družine uredile v poslovnikih. Naloge okrajnih lovskih zvez se niso spremenile: še vedno so usmerjale in nadzorovale delo lovskih družin, skrbele za razvoj lovstva, izobraževanje članov, reševale spore med družinami, sodelovale z ljudskimi oblastmi in upravljale z okrajnimi lovskimi skladi. Organi okrajne lovske zveze so bili občni zbor, upravni odbor, nadzorni odbor in disciplinsko sodišče. Za občni zbor je vsaka družina izvolila najmanj dva delegata, družine z več kot dvajsetimi člani pa na vsakih dvajset članov še po enega. Upravni odbor zveze je štel devet do sedemnajst članov, nadzorni pa tri člane.

Do leta 1954 je bilo v Okrajno lovsko zvezo Kočevje vključenih petnajst lovskih družin (Banja Loka, Draga, Kočevje, Loški Potok, Osilnica, Ribnica, Sodražica, Stari Grad, Struge, Turjak, Velike Lašče in Žlebič). Na izrednem občnem 2. Oktobra 1954 so potrdili nova pravila ter podprli spremembe v organizaciji lovskih družin. Lovska družina Stari Grad se je preimenovala v LD Dobrepolje, razdelile so se tri lovske družine, in sicer Lovska družina Ribnica (v LD Ribnica in LD Dolenja vas), Kočevje (v LD Kočevje in LD Mala gora) in Turjak (LD Turjak in LD Rob). Tako je bilo v Okrajno lovsko zvezo Kočevje konec leta 1954 vključenih petnajst lovskih družin. Kmalu so nastale še nove spremembe. Zaradi nepravilnosti in kršitev so razpustili LD Rob (ustanovni občni zbor nove LD Rob je bil 1. januarja 1955). Leta 1955 se je Okrajni lovski zvezi Kočevje pridružila LD Predgrad, ki je bila dotlej članica OLZ Črnomelj. Leto pozneje je OLZ Kočevje zaradi nepravilnosti in slabega gospodarjenja ukinila LD Osilnico, vendar je bila kmalu zatem ustanovljena nova LD Osilnica. Tistega leta je bila zaradi ustanovitve lovišča Žitna gora ustanovljena LD Polom, ki je po dveh letih delovanja prenehala obstajati. Lovci s tem niso bili zadovoljni, zahtevali so, da se lovišče vrne pod okrilje Lovske zveze Kočevje. Zaradi ukinitve okraja Kočevje so leta 1957 potekale razprave o ukinitvi Lovske zveze Kočevje. Prevladalo je stališče, da je Kočevska s pestro zastopanostjo divjadi svojevrstna ter da zato ni smiselno okrajno lovsko organizacijo vselej podrejati politično-upravnim ureditvam. Takšno je bilo tudi stališče osrednje lovske organizacije, pa tudi Okrajna lovska zveza Ljubljana ni bila zainteresirana za priključitev kočevske zveze.

V Lovski zvezi Kočevje ni bilo sprememb, vključene družine so se opredelile za obstoječo organiziranost. Pojavile so se pobude, največkrat zunaj lovske organizacije, da bi lovske družine z območja Ribnice ustanovile svojo Lovsko zvezo, vendar so lovske družine to zavrnile. Nova zakonodaja je zopet terjala spremembo pravil, ki so jih potrdili na občnem zboru Lovske zveze Kočevje 8. aprila 1967. Po novem je bil namen Lovske zveze, da na svojem območju pospešuje lovstvo, skrbi za izobraževanje lovcev ter razvija dejavnosti, ki so v neposredni povezavi z lovstvom. Lovska zveza naj bi zastopala interese lovcev na svojem območju, sodelovala z občinskimi skupščinami v zadevah lovstva, sodelovala z drugimi lovskimi organizacijami, včlanjenim lovskim družinam nudila pomoč pri pripravi lovskogospodarskih načrtov, usklajevala lovskogospodarske načrte za svoje območje ter skrbela za strokovno izobraževanje članstva in izvajanje lovskih izpitov. Po nekaterih manjših spremembah pravil v letu 1970 so nova pravila v skladu z Zakonom o varstvu, gojitvi divjadi ter lovu in upravljanju lovišč (1976) in z zakonom o društvih (1974) sprejeli na občnem zboru 26. junija 1976. Takrat je bilo v ZLD Kočevje združenih petnajst LD, ki so imele svoja lovišča na območju občin Kočevje, Ribnica in Ljubljana Vič - Rudnik. Po pravilih je bil namen Zveze lovskih družin Kočevje zagotavljanje enotne politike pri varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč, usklajevanje interesov lovstva s koristmi drugih dejavnikov v prostoru ter uresničevanje posebnega družbenega interesa pri gospodarjenju z divjadjo. V področje njenega dela je sodilo usklajevanje dela lovskih družin, nudenje strokovne pomoči, pomoč pri izobraževanju članov, izdelava lovskogospodarskih načrtov, samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, izvajanje ukrepov za preprečevanje in poravnavanje škode od divjadi, pospeševala naj bi razvoj in delovanje kinoloških organizacij, organizirala predavanja, tečaje, razstave, skrbela za popularizacijo gojitve divjadi, varstva okolja in nege krajine, skrbela za razvoj strelstva, pospeševala razvoj turizma itn. V začetku osemdesetih let je bila dana pobuda, naj bi se lovske družine v Kočevsko–Belokranjsko lovskogojitvenem območju združile v enotno zvezo lovskih družin. Lovskogojitveno območje je bilo eno največjih v Sloveniji: združevalo je tri gojitvena lovišča (Rog, Snežnik in Žitna gora) in petindvajset lovskih družin treh različnih lovskih zvez (Novo mesto (1 LD), Kočevje (14 LD) in Črnomelj (10 LD). Predvideno je bilo, da bi se navedene lovske družine povezale v enotno Zvezo lovskih družin Kočevsko-Belokranjskega okraja s sedežem v Novem mestu. Nova zveza naj bi začela delovati z začetkom leta 1985, zagotoviti pa bi bilo treba enoten pristop h gojitvi divjadi in enoten sistem izobraževanja lovcev. Za realizacijo ustanovitve nove zveze bi morali skupščini Zveze lovskih družin v Kočevju in v Črnomlju do konca leta 1984 sprejeti sklep o reorganizaciji zveze. Leta 1984 so se za združitev izrekle vse lovske družine, včlanjene v Zvezi lovskih družin Kočevje, lovske družine v Beli krajini pa so združitev zavrnile. Konec stoletja je morala zveza ponovno uskladiti svoja pravila z novim zakonom o društvih. Nova pravila so bila sprejeta na občnem zboru Zveze lovskih družin Kočevje 24. oktobra 1997. Po novih pravilih je bil namen zveze združevati lovske družine zaradi načrtovanja in izvajanja skupnih nalog ter ukrepov pri upravljanju lovišč in trajne ohranitve vseh živalskih vrst, ki so bile v navedene kot divjad. Zveza lovskih družin naj bi v vprašanjih lovstva sodelovala z državnimi organi in organi lokalne samouprave, o vprašanjih varstva okolja in rabe prostora pa z vsemi uporabniki. Še nadalje je bila njena naloga skrb za strokovno izobraževanje lovcev, skrb za napredek lovske stroke, pospeševala naj bi kinološko dejavnost, vodila lovsko statistiko itn.

Po zakonu o divjadi in lovstvu (2004) povezovanje lovskih družin v okrajne lovske zveze ni predvideno, lovske družine so povezane v Lovski zvezi Slovenije. Kljub takšni zakonski opredelitvi so vse lovske družine ostale članice Zveze lovskih družin Kočevje. Število vključenih družin se je celo povečalo; 27. oktobra 2006 je občni zbor potrdil vključitev Lovske družine Krka, LD Taborska jama in LD Dobrepolje. Po pravilih, ki so jih sprejeli leta 2006, je namen Zveze lovskih družin Kočevje združevanje lovskih družin z namenom ohranjanja divjadi in drugih prostoživečih živali, varstva narave in okolja ter ohranjanja naravne in kulturne dediščine s področja lovstva ter ekologije prostoživečih divjih živali. Lovske družine povezujejo tudi skupni interesi pri izvajanju strokovnega izobraževanja s področja lovstva, da s svojim delovanjem pomembno vplivajo k ozaveščanju javnosti na področju varstva narave in okolja ter k promociji trajnostne rabe narave in etičnih načel v odnosu človeka do narave, pa tudi k ohranjanju bogatega izročila o lovski tradiciji na Slovenskem, k razvoju lovske kulture in etike, razvoju lovskega strelstva in lovske kinologije.