Copyright © Zveza lovskih družin Kočevje                     zld_kocevje@siol.net |                                       | Oblikovanje www.lesart.si

Mail: zld_kocevje@siol.net
Domov ZLD komisije Članice Novice Galerije Oglasi

Franc Grebenc,

prvi predsednik območne zveze v letih 1950–1953

Franc Grebenc je bil najstarejši udeleženec ustanovnega zbora Lovske podzveze Kočevje. Za tem je bil izvoljen za prvega predsednika. Že na ustanovnem občnem zboru se je odprlo kar nekaj perečih vprašanj, tako da je bilo treba hitro ukrepati. Poskrbel je za urejene poslovne prostore. Sicer pa si je prizadeval, da bi v lovišča naselili nekaj divjih zajcev za osvežitev krvi iz Prekmurja. Prizadevali so si tudi za ponovno naselitev jerebic, ki so izginile iz lovišč, in se soočali tudi s precejšno škodo, ki so jo povzročali rjavi medvedi.


Jože Kalan st.,

predsednik območne zveze v letih 1954–1956

Znanje in izkušnje računovodje je spretno uvajal tudi na področju lovstva. Njegov pristop k delu sta odlikovali natančnost in doslednost, o čemer se je mogoče prepričati tudi dandanes, ko pregledujemo arhivske dokumente. Veliko pozornosti je namenil pripravam za lovske izpite. Okoli sebe je znal zbirati zanesljive sodelavce. Nikoli ni delal razlike med lovom in kinologijo. Velika želja se mu je izpolnila leta l961, ko je bil razvit lovski prapor. Še posebno ponosen je bil zato, ker je bil narejen po njegovi zamisli. Sama prireditev, ki jo je vodil, je bila vzorno izpeljana. Bil je velik ljubitelj narave, gozda, živali, zato je v tem zelo užival. Posebno skrb je namenil vzdrževanju vseh lovnih naprav in objektov v lovišču. Kot tak sploh ni imel prostega časa. Poleg lovstva je bil tudi navdušen planinec, ribič in zelo dober gledališki igralec.


Maks Pintar,

predsednik območne zveze v letih 1956–1958

V Kočevju je služboval kot progovni zaporničar in obhodnik proge. Poleg železničarske službe je opravljal še službo pomočnika lovskega čuvaja pri kočevskem zakupniku advokatu Žigmundu. Svoj tesen stik z naravo je s pridom uporabljal in je bil eden najuspešnejših lovcev ter najuspešnejši mentor mladim lovcem. Pri vseh delih na Lovski zvezi Kočevje je bil Maks Pintar zanesljiv in pripravljen pomagati slehernemu, ki si je to želel. Vodil je tudi komisijo za pregled trofej in lovskega orožja in bil uspešen kinolog. Kot lovec je bil ljubitelj narave in divjadi. Ravno v njegovem obdobju so volkovi in divji prašiči povzročali precejšno škodo, kar je posebno občutila srnjad. Bil je en pomembnejših pobudnikov za povečan odstrel volkov, pri katerem je bil tudi sam zelo uspešen.


Janez Lavrič,

predsednik območne zveze v letih 1958–1960

V družini Lavrič je imelo lovstvo kar močne korenine in že kar nekako samo po sebi razumljivo je bilo, da je s posebno pozornostjo spremljal vzrejo dobrih lovskih psov. Le kdo takrat ni poznal njegovega očeta dr. Janka Lavriča! Morda je njegovo delo tu in tam kdaj ostajalo zasenčeno z uspehi njegovih prednikov, vendar je tudi Janez z nadaljevanjem tradicije prispeval svoj delež k razvoju lovstva, ohranjanju lovske kulture in kinologije. Veliko je stavil na lovsko tovarištvo in kot dolgoletni predsednik disciplinske komisije skrbel za primeren nivo spoštovanja pravil delovanja v lovski organizaciji. Vseskozi je opozarjal na potrebo razvijanja odnosa lovcev do ohranjanja okolja in divjadi v življenjskem okolju. S svojim delom je za seboj pustil svojevrsten pečat.


Tone Ožbolt,

predsednik območne zveze v letih 1960–1964

S svojim znanjem, razgledanostjo, osebnostjo in pokončno držo jeprispeval k razvoju dobrih tovariških odnosov in ugleda v lovstvuna Kočevskem in širše. Posebno pozornost je namenil ureditvi katastra lovišč in izdelavi karte z natančno vrisanimi mejami lovišč. S svojim delom si je pridobil tolikšen del zaupanja in spoštovanja, da so mu člani takratnega sekretariata za opravljeno delo dodelili nagrado s plačilom stroškov potovanja in udeležbo na Mednarodni razstavi v Münchnu. Razstave se je seveda udeležil. Po opravljenem potovanju je pripravil izčrpno poročilo, ki je v marsičem prispevalo k razvoju lovskega turizma. Pobude in prenos izkušenj na lokalna vodstva lovskih družin so sedle na plodna tla. Tako je bila v tistem obdobju boginja Diana kar nekajkrat naklonjena tujim lovskim gostom. Cenil je prizadevnost posameznika, kar je znal tudi primerno nagraditi. Žal ga nekaj sodelavcev ni razumelo in niso znali ceniti njegovega dela, zato so mu začeli očitati stroške dodeljene nagrade. Očitki so ga zelo prizadeli, zaradi česar je nepreklicno odstopil z mesta predsednika območne zveze, očitane stroške pa v celoti poravnal iz lastnega žepa.


Dr. Miran Cilenšek,

vršilec dolžnosti predsednika območne zveze v letih 1964–1966, predsednik območne zveze v letih 1967–1976

Funkcijo vršilca dolžnosti je prevzel kot podpredsednik območne zveze po nepričakovanem in nepreklicnem odstopu njegovega predhodnika Toneta Ožbolta. Omenjeno dejstvo je opozarjalo, da je med člani znotraj organov območne zveze slabo vzdušje. Torej je vodenje območne zveze prevzel v nekakšni krizi nesoglasij, očitkov in prepirov. S svojo preprostostjo je znal hitro navezati stik z vsakim od lovskih tovarišev in jih znal pomiriti ob nesoglasju. S svojo sposobnostjo in potrpežljivostjo ter strpnostjo je uspel pomiriti strasti. Že njegov glavni poklic v ordinaciji splošnega zdravnika je v njem vzbujal izreden dar opazovanja. V naravi je znal najti svoj mir in ob tem izredno užival. V tem je bil tako prepričljiv, da je za lov navdušil tudi svojo ženo Sandro. Ob lovu se je le redko odločal »ukriviti kazalec«, pa še takrat se je spraševal, ali je bilo to res potrebno. Velik del svojega dela je namenil izobraževanju mladih lovcev in bil vrsto let član izpitne komisije. Cenil in podpiral je lovsko kulturo in bil navdušen ob ustanovitvi prvega lovskega pevskega zbora v Sodražici. Posebno dobro razpoložen in navdušen pa je bil, ko je sodeloval pri lovskem krstu. S svojim delom in odgovornostjo je veliko prispeval k razvoju in ugledu lovstva v Kočevsko-Ribniški dolini.


Maks Šteblaj,

predsednik območne zveze v letih 1976–1993

Menim, da ni lovca takratne generacije, ki ne bi imel priložnosti spoznati Maksa v luči lovca v pravem pomenu besede. Tudi sam se ga spominjam: najprej kot kratkohlačnik, za tem pa tudi kot lovec. Bil je lovski tovariš, ki je s svojo osebnostjo in znanjem, z umirjenim nastopom in dostopnostjo znal prisluhniti naravi pa tudi najmanjšemu lovcu. Taka osebnost ga je spremljala in je bila del njega na delovnem mestu direktorja Posestva Snežnik - Kočevska Reka pa tudi med lovci. V 18-letnemu obdobju vodenja območne lovske zveze mu je bilo v veliko pomoč znanje gozdarstva pri spremljanju vseh dogajanj v naravnem okolju. Zato mu ni bilo težko najti argumentov, s katerimi je zagovarjal najprej potrebo zaščititi velike zveri, za tem pa je podprl tudi ponovno naselitev risa na Kočevskem. Skratka, naravi je bil pripravljen v vsakem primeru vrniti veliko več, kot si je za tem od nje privoščil vzeti. Cenil je prizadevanja posameznih lovskih družin, da bi si izboljšale možnosti za delovanje in druženje. Tako ni zavrnil niti ene prošnje za pomoč pri izgradnji novega lovskega doma. A kot nalašč so ravno v tistem obdobju rasli lovski domovi in koče kot gobe po dežju. »Tri hudiči,« je siknil skozi zobe in z desnim kazalcem poravnal brke: »Nekaj se bo pa že našlo!« In kmalu je sledila proslava ob odprtju. Ob vsem pa ni pozabljal na lovsko kulturo, lovske šege in navade. Rad se je odzval vsakemu povabilu in ob tem tudi sam aktivno sodeloval. In ta naravnanost ga je vodila tudi pri iskanju prijateljstva znotraj vrst zelene bratovščine. Bil je en prvih pobudnikov povezovanja in izmenjave lovskega druženja med lovskimi družinami po Sloveniji. Tako je med prvimi uspel zbližati takratni vodstvi lovske družine Banja Loka - Kostel in lovske družine Podlehnik do takšnega nivoja, da je po nekaj srečanjih prišlo celo do podpisa Listine pobratenja. Posebno pozornost je namenil izobraževanju. Bil je med snovalci še vedno aktualnega programa izobraževanja lovskih pripravnikov, ki je bil dobra podlaga za vzgojo sodobnega slovenskega lovca. Ob vsem se bojim, da prehitro pozabljamo na lik in delo naših prednikov, tako tudi na »našega Maksa«, kot smo ga radi poimenovali. Za to ni opravičila, ponuja pa se možnost, da napako odpravimo.


Janez Andoljšek,

predsednik območne lovske zveze v letih 1994 - 1998

Kot diplomirani inženir gozdarstva in z opravljeno specializacijo iz gojenja gozdov je imel bogato teoretično znanje na področju ekologije in večnamenske rabe gozda, kar je znal spretno uporabiti tudi v praksi. Z naklonjenostjo se je pridružil razmišljanju takratnega direktorja gozdnega gospodarstva in lovca mag. Janeza Černača, ki je pomembno prispeval, da se je na Kočevskem prenehalo z zasajanjem velikopovršinskih smrekovih nasadov, ki divjadi le kratek čas nudijo „dobre“ bivalne in prehranske razmere, nato pa kot monokulture postanejo prave puščave za mikroorganizme, živali in druge rastline. Po več kot 20-letnem aktivnem delovanju v LD Draga - Trava je bil najprej izvoljen za namestnika predsednika ZLD Kočevje. Po smrti takratnega predsednika Maksa Šteblaja pa je zapolnil nastalo vrzel in postal predsednik. Takoj ob začetku svojega mandata je znal vzpodbuditi člane lovskih družin, da so pripravili vzorno prireditev v počastitev 100-letnice lovstva od Turjaka do Kolpe. Veliko je stavil na področje izobraževanja in pri tem tudi sam aktivno sodeloval. Posebno je treba poudariti, da je v času njegovega mandata sistem organiziranosti lovstva na lokalnem nivoju postajal vse bolj okorel in nefunkcionalen. Takšna organiziranost objektivno ni bila operativna in je izvršni odbor silila v odločanje namesto v izvrševanje. Razmišljati se je začelo o novi lovski zakonodaji in med lovci se je razvnelo nekakšno brezvladje, samovolja in nezaupanje, kar je stalno povzročalo dodatne nejasnosti in konflikte. Tako se je, na primer, izvršni organ brez vednosti upravnega odbora odločil enostransko ukiniti komisijo za gojitev divjadi, ki je bila sestavljena iz predstavnikov gojitvenih lovišč, ZLD Kočevje in ZLD Bela krajina in imenoval komisijo samo za ZLD Kočevje. Na nivoju lovskogojitvenega območja je bil sicer predsednik, ni pa deloval noben organ. Kot predsednik je sicer večkrat opozarjal na nepravilnosti in nerodnosti, vendar so se zapleti samo še stopnjevali. Dogodki na Občnem zboru Lovske zveze Slovenije v Novem mestu so sodu izbili dno in z namenom, da bi se strasti umirile, mandat vsem organom ZLD Kočevje pa se je tudi že davno iztekel, je 31. 10. 1998 nepreklicno odstopil z mesta predsednika ZLD Kočevje.


Mag. Branko Južnič,

predsednik območne lovske zveze v letih 1999-2003

Vodenje območne zveze je prevzel v času nekakšnega brezvladja, saj je predhodnim organom in predsedniku že davno potekel mandat. Samo stanje na območni zvezi je bilo v zelo negotovem položaju, deležno je bilo številnih kritik, negodovanj in kritik celo s samega vrha LZS. Kot direktor gozdnogospodarskega podjetja je znal svoje organizacijske in vodstvene sposobnosti hitro vnesti tudi na področje lovstva. Njegova odločnost in zagnanost sta tako razmeroma hitro rodili prve sadove in kmalu je vse stalo na svojem mestu. Veliko pozornosti je namenil strokovnemu delu na področju načrtovanja na področju lovstva. Med seboj je znal povezati vse, ki so s svojim znanjem in službenimi zadolžitvami lahko prispevali na kakršen koli način k želenemu cilju. Na začetku mandata je največ pozornosti posvetil sprejetju internih aktov potrebnih za nemoteno delovanje območne zveze in izvedel reorganizacijo ZLD Kočevje. Vključil se je v urejanje meja med posameznimi lovskimi družinami znotraj zveze. Večina lovcev območne zveze je v tem času sprejela in podpisala etični kodeks slovenskih lovcev. Postopoma je uredil odnose z organi LZS in še posebno z ZGS OE Kočevje. V nadaljevanju mandata je največ pozornosti posvetil načrtovanju in spremljanju načrtovanja na področju lovstva. Območno zvezo je vključil v pripravo petletnega lovsko gojitvenega načrta LGO. Na osnovi spremljanja in analiziranja razvoja in odnosov v populacijah divjadi je aktivno sodeloval pri pripravah letnih lovsko gospodarskih načrtov. Zaradi vse večjih težav in predvsem škod po rjavem medvedu je območno zvezo vključil v pripravo strategije upravljanja s populacijo rjavega medveda na ozemlju Slovenije. V celotnem obdobju predsedovanja območni lovski zvezi je znal med seboj povezati vse, ki so s svojim znanjem in izkušnjami lahko na posameznih področjih prispevali k izvrševanju planov delovanja območne zveze in doseganju želenih ciljev. Postavil je izhodišča in strategijo za nadaljnje delovanje območne lovske zveze.


Branko Zlobko,

predsednik območne zveze v letih 2003–2006 in sedanji predsednik od leta 2010 dalje...

Funkcijo predsednika območne zveze je prevzel v letih, ko so se v lovski organizaciji kresala mnenja, ali območne zveze sploh potrebujemo, glede na to, da jih novo sprejeti Zakon o lovu ni več obravnaval. Navedene dileme so burile duhove tudi med članicami ZLD Kočevje. Med nami se je našlo nekaj takšnih, ki so se nagibali k ukinitvi območne zveze z razlago, da bi se tako znatno zmanjšali stroški članarine. Pritiski so se stopnjevali, vendar je v odločilnem trenutku znal zbrati argumente, ki so bili v prid ohranitve obstoječe organiziranosti. ZLD Kočevje se je ob skorajšnjem razpadu ZLD Ljubljana s priključitvijo treh novih članic še okrepila. Vendar kolebanj še ni bilo konca, saj sta se LD Ribnica in LD Loški Potok za kratek čas odrekli sodelovanju v zvezi in izstopili iz članstva. S svojo sposobnostjo in predanostjo na organizacijsko-pravnem področju mu je uspelo med članstvom zveze vendarle pomiriti duhove, urediti interne akte in v tretjem Kočevsko-Belokranjskem lovskoupravljavskem območju ustanoviti Območno združenje upravljavcev lovišč (OZUL), za katerega je pripravil tudi vse potrebne interne akte. Kot mentor v matični LD in predavatelj na območni zvezi je velik del svojega dela namenil izobraževanju mladih lovcev. Še posebno je podpiral lovsko strelstvo, saj je bil tudi sam strelec in strelski sodnik. Ves čas predsedovanja je kot starešina v matični LD in kot podpredsednik LZS aktivno delal na vseh treh nivojih v lovski organizaciji in veliko prispeval k razvoju in ugledu lovstva na Kočevskem, v Sloveniji in tudi prek njenih meja. Na nivoju LZS je v tistem času kot predsednik komisije za informacijski sistem s sodelavci prispeval primeren delež k razvoju lovskoinformacijskega sistema Lisjak.


Štefan Vesel,

predsednik območne zveze v letih 2006–2010

Mandat vodenja območne zveze je prevzel  v prepričanju, da je mogoče ob podpori članstva v lovsko organizacijo vnesti še tisto nekaj več, kar lovci ob druženju še kako potrebujemo. Takoj na začetku  je uspel prepričati LD Ribnica in LD Loški Potok, da sta se ponovno včlanili v ZLD Kočevje. Njegova naslednja želja, da bi imela ZLD svoj pevski zbor in skupino rogistov se je kmalu uresničila. Ob podpori članov upravnega odbora je kmalu sklenil sporazum  o medsebojnem sodelovanju s pevsko skupino Prijatelji. Kmalu za tem pa tudi našel lovskega prijatelja, ki je bil sposoben zbrati in spodbuditi nekaj mlajših fantov in dekle, da se je na noge postavila skupina rogistov ZLD Kočevje.  Omenjena dejstva so tako že sama po sebi umevno narekovala, da se je pričelo z načrtovanjem praznovanja 60 – letnice delovanja zveze, ki naj bi bilo okronano z razvitjem novega lovskega prapora in izdajo primerne brošure. Naloga je bila v celoti uspešno izpeljana. Proslava 60 – letnice obstoja ZLD in razvitje novega lovskega prapora je potekalo v Ribnici. Predstavitev knjižice »Naših 60 let«, kot avtor pa je izpeljal v Turjaku.  Ves čas vodenja območne zveze je skrbel za ohranjanje pristnih lovsko tovariških odnosov med lovci na ožjem in širšem območju ter preko naših meja. Na enem od omenjenih druženj in sodelovanj je prejel tudi odlikovanje Hrvaške lovske zveze. Na vsakem koraku se je trudil in izpostavljal pomen ohranjanja ter širjenja bogate lovske tradicije, kulture in etike. Tako je uspel nagovoriti člane upravnega odbora, da so v program delovanja zveze, kot redno nalogo uvedli organizacijo in izvedbo vsakoletne Hubertove maše, ki je bila prvič darovana jeseni leta 2007 v Kočevski Reki. Kot dolgoletni član predavateljskega aktiva in nekaj mandatov tudi predsednik komisije za izobraževanje pri območno zvezi in nekaj mandatov tudi na nivoju LZS, je skrbel za izobraževanje na področju lovstva in tako tudi postal en od soavtorjev knjige Divjad in lovstvo. Ob izteku mandata predsednika območne zveze in člana UO LZS se je odrekel vnovični kandidaturi zaradi zaposlitve na sedežu LZS na mestu generalnega sekretarja.